Sam izraz bipolarna motnja predstavlja kar nekaj oblik, ki so povezane z nihanjem razpoloženja. V večini primerov gre za izmenjevanje veselega, privzdignjenega, evforičnega razpoloženja s potrtostjo, znižano energijo oziroma depresijo.
Bipolarna motnja naj bi se pojavila pri 1,3 do 3,3 % populacije. Gre za približno enako pogost pojav pri ženskah in moških.
Bipolarna motnja kot dedna motnja
Bipolarna motnja naj bi bila dedna motnja, a je stvar oziroma sam proces veliko bolj zapleten, kot je videti na prvi pogled. Pri samem dedovanju naj bi namreč sodelovala velika množica genov. Vsak zase pa so lahko tudi razlog za nastanek bipolarne motnje.
Z omenjenim stanjem pa so močno povezane spremembe v živčnem sistemu. Seveda zelo veliko lahko prispevajo tudi različni dejavniki iz okolja.
Potek bipolarne motnje
Sam potek bipolarne motnje je seveda različen od posameznika do posameznika. Kljub temu pa so znane nekatere skupne značilnosti. Obdobij manij je v povprečju precej manj kot pa depresivnih obdobij. Obdobja manije so v povprečju tudi precej krajša. Trajajo v povprečju 6 tednov. Sama depresija pa naj bi trajala v povprečju 12 tednov.
V povprečju se s posameznikom, ki ima bipolarno motnjo, pojavi eno obdobje na leto.
Najbolj značilni simptomi za manijo
Bipolarna motnja je torej zmes manije in depresije. Tipični simptomi manije so denimo živahno mišljenje, slaba pozornost, pozabljivost, zelo visoka samozavest, pomanjkanje občutka za utrujenost, jeza, veliko načrtov, velik optimizem.
Simptomi manije se kažejo tudi v vedenju. Tedaj je posameznik, ki ima bipolarno motnjo, zelo zgovoren, ima zmanjšano potrebo po spanju, pretirano motorično aktivnost, opušča aktivnosti, ki so za osebe nujne in koristne.
Najbolj značilni simptomi za depresijo
Simptomi depresije se med seboj prepletajo in se med seboj lahko ojačujejo. Vezani so na misli, telo, vedenje in čustva. Telo čuti bolečine, utrujenost, mravljince. Posameznik v tem času pogosto joka, se umika v samoto, poležava.
Simptomi, ki se navezujejo na čustva, pa so žalost, napetost, potrtost, tesnoba, nemoč. Posameznik z bipolarno motnjo v tem obdobju misli, da je nevreden, da nima prihodnosti, da mu ni pomoči. Pogosto misli na smrt ter ima depresivne motnje. O sebi misli le najslabše in nima upanja na prihodnost.